Pozdravljeni!
Oskar! V naših koncih damo poškodovancu najprej podpisati dokument, s katerim prevzema polno odgovornost za kakršne koli zaplete pri našem posredovanju, šele nato se lotimo pomoči. Seveda, če gre za poškodovanca in ne za ponesrečenca. Razlika je v uporabi pravilne terminologije (v kar me stalno sili nek moj perfekcionistični znanec) in v dejanskem stanju osebe. Prva je živa, druga – pač ne. Tako se izognemo kakršni koli tožbi in odgovornosti!

Pa s šalo na stran, k sreči ne živimo v Ameriki (ne še). Poskušal bom prikazati moj pogled na vse skupaj in odgovoriti na večino vprašanj, ki se pojavljajo v tekstu. Upam, da bom s tem komu kaj pomagal, oz. stvari razjasnil. Če pa ne, me pa prosim ne linčajte, saj nisem dohtar (kot sem jih že enkrat slišal ob podobni priliki).
Za začetek nekaj razlage osnovne terminologije in določenih pojmov:PRVA POMOČ (PP)? Je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovanec ali nenadno zboleli na kraju dogodka in čimprej po njem in je opravljena z enostavnimi pripomočki in z improvizacijo, vštevši improviziran prevoz (prevoz nudimo samo v primeru izrednih razmer, drugače počakaš na rešilca). PP izvajamo dokler ne pride strokovna pomoč (reševalci NMP).
NUJNA MEDICINSKA POMOČ (NMP)? Je nudenje strokovne/profesionalne pomoči z vsemi ustreznimi pripomočki. Poškodovano ali naglo obolelo osebo na kraju stabilizirajo ter ustrezno prepeljejo v najbližjo bolnišnico.
REŠEVALNA VERIGA? Zaporedni potek postopanja pri reševanju in nastopa služb: 1. Lastna varnost! 2. Neodložljivi zdravstveni ukrepi. 3. Klic 112! 4. Prva pomoč. 5. Reševalna služba. 6. Bolnica.
ORGANIZACIJA NMP V SLOVENIJI? 3 stopnje:
1. stopnja: 1A (ambulanta), 1B (urgentna enota), okrepljena 1B (Kočevje, Tolmin, Škofja Loka)
2. stopnja: PHE = prehospitalna enota (polna pripravljenost, reševalci samo čakajo na intervencijske izvoze – primer: Reševalna postaja Ljubljana)
3. stopnja: Bolnišnična urgentna služba H1 (LJ in MB) in H2 (ostale bolnice) ter Center za zastrupitve (delujejo 24ur/dan)
VLOGA POLPROFESIONALNIH BOLNIČARJEV – GASILCEV (Pogoj uspešno opravljen dvomesečni tečaj prve pomoči, specialnost gasilec – bolničar)
? Zavarovanje kraja nesreče (fizična zapora + požarno varovanje), nudenje neodložljivih ukrepov in prve pomoči, tehnično reševanje, nudijo razsvetljavo. Polprofesionalec NI LAIK!
SPLOŠNI NAPOTKI ZA NUDENJE PRVE POMOČI? Videti in ugotoviti probleme. Ustvariti si primerne pogoje za delo (varnost!). Odločiti se kaj in kako delati. Nudenje neodložljivih ukrepov (5 neposrednih nevarnosti za življenje). Hujše poškodbe in obolenja – pokliči NMP (112 ali UKV)!
5 NEPOSREDNIH NEVARNOSTI ZA ŽIVLJENJE (neodložljivi ukrepi)? 1. Nezavest (potrebno sprostiti dihalne poti in ponesrečenca namestiti v stabilni bočni položaj).
2. Zastoj dihanja in bitja srca (izvajamo temeljne postopke oživljanja (TPO), 30 masaž srca + 2 vpiha, če imamo defibrilator, ga uporabimo).
3. Krvavitve (Ustavimo krvavitve, kompresijska obveza, Esmarchova (odtrganine), svitek itd.).
4. Šok (notranje krvavitve; ukrep podložitev nog, čimprejšnji transport v bolnišnico).
5. Nagle zastrupitve (Pokliči številko 112 ter
Center za zastrupitve – TEL: 01/2302457 – 24-urna dežurna konzultacijska služba UKC Ljubljana za hitro pomoč zastrupljenim osebam, ki s hitrimi nasveti preko telefona poskuša svetovati ljudem, kako čim hitreje učinkovito pomagati zastrupljeni osebi).
SISTEM ABCD? Gre za sistematični pristop k ponesrečencu:
A = Airway (sprostitev dihalnih poti, preverjanje stanja zavesti ponesrečenca)
B = Breathing (preverjanje dihanja)
C = Circulation (preverjanje delovanja srca)
- če vse to ni prisotno se lotimo TPO in še zadnje faze – D
D = Defibrilation (defibrilacija s pomočjo defibrilatorja, vspostavljanje srčnega ritma s pomočjo električnega toka)
*
Po novih smernicah laiki in polprofesionalni bolničarji ugotavljajo samo še prisotnost dihanja (Korak A in B) ter nič več ne tipajo pulza (korak C). Če oseba ne diha se ji bo kmalu ustavilo tudi srce, zato takoj pričnemo s TPO. Te postopke izvajamo dokler ni jasnih znakov, da je oživljanje uspelo, oz. do prihoda reševalcev, oz. do naše fizične izčrpanosti. Smrt ugotavlja zdravnik. POMEMBNE STVARI ZA USPEŠNO IN NEMOTENO DELO PRI IZVAJANJU PRVE POMOČI? S poškodovancem težko delaš sam, zato vedno zaprosi za pomoč še koga drugega. Dobro je, če je tudi ta oseba usposobljena za nudenje PP, če ne za pomoč zaprosiš kolega gasilca, če tega ni, pa prisebnega mimoidočega. Osebi obrazložiš njegovo nalogo ter ga vodiš ter spremljaš skozi celoten postopek. Zelo pomembno je
ohranjanje mirnosti (čeprav je to včasih težko, še posebej za nas gasilce, ker nismo navajeni tega početi vsak dan). Z mirnim odnosom in mirnim pogovorom pomirimo ljudi na kraju ter še posebej poškodovanca. Na tak način najlažje zberemo potrebne podatke za čim hitrejše ukrepanje. Ukrepati moramo naglo (a na zunaj mirno), pravilno, v pravem zaporedju in po svojih zmožnostih.
Vse nepotrebne ljudi, ki aktivno ne pomagajo pri pomoči (jokajoči svojci, ostali udeleženci, firbci) odstranimo s kraja nudenja pomoči poškodovancu! Zelo pomembno! Kraj nesreče zastremo z rjuhami ali odejami (kar imamo pri roki), da lahko delamo nemoteno v miru in ohranimo dostojanstvo poškodovane osebe.
Zelo pomembna funkcija gasilcev, ki so zraven na intervenciji ter ne izvajajo PP!* Vir podatkov: Anton Posavec, Reševalna postaja, Univerzitetni klinični center Ljubljana, TEČAJ PRVE IN NUJNE MEDICINSKE POMOČI za polprofesionalne skupine (interno gradivo), oktober 2007.
Iz napisanega in naučenega zatorej sklepam naslednje:Menim, da glede nudenja PP poškodovancu v Sloveniji veljajo enaka pravila za gasilca, kot za vsakega občana in državljana, pa naj bodo to poklicni gasilci, koncesionarji ali prostovoljni gasilci. Nikjer v zakonu o gasilstvu, ali PGS nisem zasledil, da so gasilci primarno in kazensko odgovorni za izvajanje PP poškodovancem in njihove posledice. Zaslediti je možno le, da je življenje na prvem mestu ter da smo dolžni pomagati tako kot vsi (
pomagati po svojih zmožnostih in znanju!). Konkretno je možno zaslediti samo določene smernice, priporočila in navodila na izobraževanjih gasilcev za izvajanje prve pomoči, kjer tečajnike učijo, da je najslabša stvar, ki jo lahko naredimo ta, da se obrnemo stran in ne storimo ničesar. Zakonsko je ta tematika bolj na splošno in ohlapno urejena (če se motim, prosim za točni člen in besedilo v zakonu, ki naj bi urejal to tematiko), zatorej je odgovornost, po mojem mnenju močno vprašljiva (a ne brezbrižno zanemarljiva!). Za izvajanje NMP so v Sloveniji odgovorne urgentne zdravstvene službe, ki so primerno šolane in tudi dobro opremljene. Zdravniki podpišejo tudi Hipokratovo prisego, ki jih pravno zavezuje za pomoč vsakemu poškodovancu in nenadno obolelemu. Zatorej ne smejo odreči pomoči in so za ustrezno ravnanje in pravilne postopke posredovanja/zdravljenja tudi odgovorni. Gasilci nismo podpisali ničesar takega, niti za to nismo imeli ustreznega izobraževanja. Zavedati se moramo, da gre za različne stopnje izvajanja zdravniške oskrbe (reševalna veriga). PP se lahko izvaja samo do neke stopnje, naprej se izvaja NMP, če še ta ni uspešna, urgentna oskrba v bolnici (izvajajo kirurgi in drugi strokovnjaki). Gasilci – bolničarji v verigi spadajo v neko vmesno kategorijo med nudenjem PP in izvajanjem NMP. Gasilci so »First Responders«, ki imajo na voljo več opreme in znanja za izvajanje PP od povprečnega laika.
V čem je v bistvu problem? Problem je v glavah ljudi, ki imajo zaradi lastnega neznanja izvajanja PP in vpliva televizije nepravilne predstave o posredovanju gasilcev v raznih nesrečah. Kaj u bistvu resnično delajo gasilci – bolničarji? Kaj lahko na kraju polomijo in zavozijo? Če so primerno usposobljeni, bore malo. Gasilci – bolničarji nismo čudodelniki, ki so sposobni rešiti poškodovanega z zamahom magične paličice, niti to niso reševalci NMP, čeprav se to kar nekako pričakuje, češ, saj ste prišli na kraj in morate vse znati. Gasilci ne dajemo tablet, ne pišemo receptov, ne vstavljamo kanalov in infuzije, ne režemo s skalpelom, niti ne zabadamo igle z adrenalinom v srce. Ne tega in še marsikaj ne delamo, saj za to nismo ustrezno usposobljeni, niti opremljeni. Kaj pa potem delamo gasilci – bolničarji? Preprosto povedano, služimo kot podpora reševalcem NMP, do njihovega prihoda pa skrbimo za izvajanje PP v primeru neposredne nevarnosti za življenje (5 neodložljivih ukrepov). Če je poškodovani pri zavesti in ni življenjsko ogrožen, skrbimo za njegovo moralo in spremljamo njegovo stanje. O nesreči in njenih okoliščinah pridobivamo informacije tako, da enoti NMP ob prihodu predamo poročilo, da lahko hitreje pravilno posredujejo. Po domače povedano, do prihoda NMP gasilci ukrepamo le, ko je ogroženo življenje oz. skrbimo, da se stanje poškodovanca ne poslabša.
Ukrepamo v okviru nujnosti posredovanja! Zatorej, kje je tu možnost za kako hudo napako, oziroma možnost tožbe? Zadeva je dosti podobna eksploziji avtomobila ob prometni nesreči in tresenju prazne jeklenke ter eksploziji. Čisti produkti ameriških nadaljevank in strahu brez prave osnove. Če je znanje na nivoju, se gasilcem ni potrebno ničesar bati.
Do sedaj v Sloveniji ni znanega primera tožbe proti gasilcu – bolničarju, ki naj bi neustrezno postopal in s svojim početjem povzročil trajne poškodbe oziroma celo smrt poškodovanega. To so vaške čenče v stilu: »Malo narobe primeš ponesrečenca v prometni nesreči in že mu poškoduješ hrbtenico. Sneli so mu čelado, pa je umrl - ne bi mu smeli sneti čelade! Preveč pritisneš na rebra pri oživljanju in že se lahko zlomijo, potem pa me bodo tožili.« Dajte no prosim, kdor koli ima kaj izkušenj iz nudenja NMP se samo smeji takim izjavam. Če si je nekdo zlomil hrbtenico in poškodoval hrbtenjačo si jo je verjetno že ob udarcu 100km/h v drug avto. Ob pravilnih postopkih izvlečenja iz vozila je nevarnost skoraj nična, kajti škoda je ponavadi že storjena. Če je življenje v nevarnosti (ponesrečenec ne diha, avto gori), je hrbtenica drugotnega pomena in je osebo potrebno potegniti iz avta in začeti izvajati TPO, kajti življenje ima prednost pred »hromostjo«. Motorist in čelada? Imel je notranje poškodbe in je umrl zaradi njih, ne zaradi tega, ker smo mu odstranili čelado in mu s tem povzročili meni nejasno škodo (izlitje možganov??). Ter navsezadnje masaža srca in lomljenje reber – ergo tožba na poti. Kot trdijo reševalci, skoraj ob vsakem oživljanju pokajo rebra, še posebej pri starejših ljudeh. Oživljanje je krut postopek, prav tako tudi zgleda, to ni poezija in leporečenje (odstranitev svojcev in firbcev ima nek pomen). Pa vseeno, tudi če se kdo vtakne v to – v Sloveniji so bili reševalci deležni že kar nekaj tožb glede lomljenja reber pri izvajanju TPO in doslej še nikomur ni uspelo tožbo dobiti. Take tožbe se namreč izpodbija z dejstvom, da je v trenutku oživljanja poškodovane osebe, le ta klinično mrtva (prenehanje dihanja, zastoj srca) in zatorej taki osebi s svojim posredovanjem ni možno stanja poslabšati, kvečjemu izboljšati. Življenje ima prioriteto pred ostalim. Zatorej kje je prostor za utemeljeno tožbo, če nekomu ustaviš krvavitev, da ne izkrvavi? Če nezavestnega namestiš v stabilni bočni položaj, da se ne zaduši? Če oživljaš osebo, ki ne diha in nima pulza? Vsaj poskusil si, če že drugi samo gledajo in komentirajo. Pod takimi pogoji osnove za utemeljeno tožbo enostavno ni. Če je bilo reševanje uspešno, ti je poškodovani kvečjemu lahko hvaležen, kajti če ne bi bilo tebe, bi on že hodil na drugi strani po elizejskih poljanah ali pa igral karte s peklenščkom. Je pa res, da je sto ljudi in sto čudi in nikoli ne veš na kaj boš naletel.
Kot je Slovenija raznolika, je tudi različno pokrita z urgentnimi enotami NMP. Ponekod je ta pokritost slaba, zato je odzivni čas reševalcev zelo dolg, saj pokrivajo zelo velik teritorij in traja kar nekaj časa (tudi po 30 minut), da se intervencijsko pripeljejo na sam kraj dogodka. V takih primerih (če obstaja ta opcija) se vnaprej na kraj vedno pošlje ustrezno usposobljene lokalne gasilce, ki poskušajo poškodovanim pomagati po svojih najboljših močeh do prihoda reševalcev (Primer: PGD Dobračeva, PGD Žiri – NMP Škofja Loka). Za tako uspešno posredovanje je pomembno, da ima ekipa gasilcev dovolj zrel vodstveni kader, da so enote dobro usposobljene ter da posedujejo dovolj kvalitetno bolničarsko opremo, kompatibilno z enoto NMP, ki jih pokriva, tako da lahko med sabo čim bolje sodelujejo. In tako oprema ter znanje gasilcev od enega PGD do drugega variira. Nekateri so dobro opremljeni, spet drugi so slabše. Dober nasvet vsem društvom je ta, da kljub recesiji (že za samo zaščito lastnih gasilcev) v svojo torbo prve pomoči vseeno nekako uspejo spraviti kak komplet Waterjela (za primere opeklin), jeklenko kisika z ohio masko (ko se kdo preveč nadiha dima – primer zastrupitve z CO) in univerzalne bolničarske škarje. To so stvari, ki so še kako uporabne na raznolikih intervencijah dandanes. Svoja zgodba pa so seveda društva katerih operativni člani so hkrati tudi reševalci NMP. Ta so ponavadi še bolje opremljena in gredo s svojim nudenjem PP dosti dlje kot povprečna gasilska enota. A so bolj izjeme kot pravilo. Vseeno je po mojem mnenju povprečni nivo znanja in opremljenost gasilskih enot za nudenje PP v Sloveniji kar nizek, a se z ozaveščanjem in izobraževanjem gasilcev ter ostalih ljudi, stanje počasi izboljšuje, kar me zelo veseli.
Vendar vseeno obstajajo v Sloveniji določeni, od boga pozabljeni kotički, za katere si želiš, da se ti tam ne bi nič zgodilo, saj bi reševalci do tebe potrebovali celo večnost. Po drugi strani pa ni nikjer zagotovila, da bo pomoč hitro prišla. Še v Ljubljani nisi varen, saj če se voziš v koloni po razbeljeni cesti v času prometne konice, te še kap zadane, če nimaš klime! Pa bo ravno tako problem pravočasno priti do tebe. Bo že res, da je najbolje, če nesreča počiva, mi pa v miru gledamo kako nogometno tekmo v tej vročini, brez nepotrebnega piskanja pozivnika.
Tako, toliko na kratko

Sem se kar razpisal. Problem je, ker pri prvi pomoči, hudič tiči v detajlih. Težko kaj izpustiš. Vse se mi zdi pomembno. Še posebej iz vidika bralca, ki bolj malo ve o tej tematiki. Trmast pa sem, zato sem zadevo spisal do konca. Upam, da bo Oskar zadovoljen in da bo to povest v celoti prebral ter mogoče iz nje tudi kaj koristnega izluščil. Če ne pa upam, da vsaj kdo drug.
Lep pozdrav!
David
PGD Loka pri Mengšu