Nov koncept usposabljanja

[Seko]

Pozdravljeni,

Glede na to da se nam je letos življenje obrnilo na glavo na vseh znanih področjih,... smo se morali prilagodit tako rekoč čez noč na t.i. "novo realnost", ki nam je spremenila vse znane oblike druženja, usposabljanj,...
Najverjetneje še vsemu ni konec in bodo takšni ali drugačni "lockdown" tudi stalnica v prihodnosti.

Sam sem mnenja da je "COVID" v šolstvo vnesel več napredka, kot bi ga naslednjih 10 let v "stari normalnosti". Je pa res, da nismo bili dovolj hitri da bi prilagodili metode na nove sisteme in tako sedaj gledamo neke mešanice metod klasičnega izobraževanja z tehniko izobraževanjem na daljavo.

Moj predlog za gasilstvo bi bil, da imamo sedaj enkratno možnost, da prilagodimo svoje oblike izobraževanja/usposabljanja.
Tukaj je tudi drugi vidik, s katerim se srečujemo zadnja leta v gasilstvu - manjko kadra, pomanjkanja zanimanja,.... - seveda, ko pa poučujemo na isti način, kot so poučevali naše dedke.
Prav tako se na veliko (kolikor pač opazim na "terenu") poznajo novi miselni vzorci novih/mlajših generacij.

MOJA IDEJA, ZAMISEL, PREDLOG
Sprememba koncepta usposabljanja iz "nauči se!" v "naučil se bom".
Kaj to pomeni?, da bi vsem dali možnost da se po lastnem interesu, zanimanju, časovnem terminu... izobražujejo, usposabljajo, ko pa bi po samooceni določeno znanje dosegli, pa bi se izvedlo preverjanje, ki bi bil pogoj za priznanje predmeta/tečaja/usposabljanja. Se pravi, se samoizobražuješ skozi leto, dve tri, en mesec, en teden, kolikor pač imaš interesa, predznanja, na vse zadnje tudi časa... Nato se prijaviš na izpit katerega želiš opravit, ki pa mora biti po obsegu in kvaliteti takšen, da dejansko preveri tvoje znanje (in ja tukaj se mora nato strokovnost izkazat - brez popuščanja).

Tako bi lahko izvajali standardizirana preverjanja za vso SLO, razpisali določene termine, na katere se lahko posamezniki prijavijo....
Pripravili bi se v naprej posneta predavanja z učnimi vsebinami (zmanjšanje potrebnega kadra, ki bi se lahko bolj posvetil pripravi vsebin, novostim,... kot pa samemu podajanju znanja).

Primer:
Za IDA teorija obdelaš vse zahtevane vsebine na spletu, od doma, iz literature..., v nekem časovnem obdobju, ki si ga sam definiraš. Mogoče določena predavanja moraš obdelat/poslušat,... Nato se prijaviš na izpit iz predmetov in ko opraviš izpit imaš pogoj za pristop k praksi.

Dejansko bi vsa teoretična usposabljanja bila prenešena na daljavo, na lastni interes posameznika. Tako bi skrajšali obvezne dele tečajev z prisotnostjo na izključno preverjanja znanja in prakso. Posamezniki bi imeli več fleksibilnosti pri časovni razporeditvi,... Na izpite bi se prijavaljali zainteresirani posamezniki - ki imajo voljo in željo po znanju. Takšne, ki jim znanje šteje in ne "titule" na uniformi. Na tak način bi lahko izpeljali vsa usposabljanja/izobraževanja.

Za najmlajše oz. nek uvodni tečaj v gasilstvu pa bi bi nekako organizirali tedenske tabore, med počitnicami, kjer bi jih poučevali/izobraževali in tudi nekako motivirali/navdušili za gasilstvo. Itak se nimajo kam dat med počitnicami, s tem pa bi pridobili nek aktivno preživet tabor, in osvojili določena znanja (bodisi za gasilstvo, bodisi za splošno razgledanost).

Veliko več pa dati na promociji, motiviranju, navduševanju ljudi za gasilstvu. Zakaj v Ameriki hoče skroaj vsak otrok postat gasilec? Ker tam prikazujejo gasilca kot heroja, super človeka.... na vseh nivojih (filmi, reklame,...). Delati bi morali v smeri, da se gasilstvu ne pridružiš zaradi "družinske tradicije/ker pač moraš", ampak ker te to zanima, ker bi rad pomagal, ker smo te/nas navdušli. Ker razlika je velika, če si v gasilstvu zaradi staršev ali zaradi lastnega interesa (res je, da včasih lahko prvo, spodbudi drugo). V gasilstvu bo morali ljudje prosit, da lahko pridejo, ne da mi prosimo njih da pridejo. (vem utopija!)

Evo zaklučujem z mojimi #nebulozami hehe.
Idej je polno, kaj pa vi razmišljate? Se vam zdi dosedanji izobraževalni program ok? Primeren generacijam, ki prihajajo?

lp

[Gorilla]

Tukaj sem sam zelo v dilemi. Kot študent bi mi bilo veliko lažje se izobraževati na dami lokaciji kot preko interneta, saj so stvari lahko lažje in bolj učinkovito razložene, dodani primeri in izkušnje predavatelja, možnost dodatnih vprašanj in s tem pridobivanjem več informacij kot če bulim v nek ekran kjer pozornost zgubim veliko hitreje. Osebno se mi zdi, da morajo predavanja ostati tako kot so, le da se klasična predavanja nadgradijo še s snemanjem. Recimo da 1x ne uteneš priti lahko manjšo luknjo v znanju nadomestiš z videoposnetkom. Kot dodaten problem vidim tudi v računalniški pismenosti. Kar nekaj predavateljev tekom moje gasilske kariere je imelo težave že samo z uporabo Powerpointa, povezave ekranov... skratka takoj ko stvari niso potekale gladko. Si ne predstavljam kako naj bi te ljudje reševali težave raznih "chetov" tekom predavanj, uporabe dodanih orodji kot so whiteboardi, deljenje ekrana, uporabe novih programskih oprem...

Podobno stvar sem opazil tudi pri izobraževanju gasilske mladine. Veliko lažje je delo v živo kjer si stvari lahko pogledamo v gasilskem domu, kjer ni ostalih motenj okolja (bratci, sestrice,risanje po ekranu na zoomu itd), kjer je lažje vzpostaviti red in vzbuditi pozornost mladih gasilcev. Pomemben se mi zdi tudi stik v živo, je le drugače kot na računalniku.

Ideja se mi zdi ok, a le kot nadgradnja sedanjih načinov prenašanja znanja, ne pa kot nadomestilo za le-te. Idealen bi bil nek hibridem model, da je omgočeno izobraževanje tako v živo kot preko spleta.

Mojih 5 centov...