V Sloveniji je res preveč društev.
Na primer na primorskem, ki pokriva 20% slovenskega ozemlja je okoli 100 društev.
Torej jih bi moralo biti v celi sloveniji 500, a jih je več kot 1000.
Sttoški vemo vsi kaki so; telefon, internet, gorivo, elektrika, voda,...
Mestna občina Koper da za svojih 10 PGDjev okoli 130000eur.
Dvomim da lahko kaka mala občina na dolenjskem ali v prekmurju ki ima po 30 PGDjev da take cifre.
Tista društva verjetno dobijo par tisočakov za delovanje.
Tu pa se začnejo problem saj se ne da pokrit vseh stroškov.
Mi ,na primer, z denarjem od občine pokrijemo vse stroške in nam ostaja denar za investicije.
Zame je najbolj smotrna odločitev združevanje društev.
Splošno je znano, da je na primorskem problem, ker je premalo gasilcev, (in tudi premalo društev) imajo pa dovolj opreme. Na ostalih delih Slovenije pa je praviloma ravno obratno. Posledica tega so zelo različni odzivni časi. (Vzrok je pa v zgodovinskem vplivu oblasti [okupatorjev], ki so različno vplivale na združevanje ljudi.)
Vrstni red stroškov je po mojem malo drugačen: zavarovanja, energija (elektrika, bencin, kurivo), voda, vzdrževanje opreme in stavb...Brez telefona in interneta pa društvo brez problema lahko funkcionira, še posebej, če v gasilskem domu nihče ne stanuje.
Rešitev je v pravilni kategorizaciji društev. Manjša društva niso samozadostna za gašenje požarov, zato je na nivoju občine pomembna pravilna organiziranost sektorjev in s tem tudi ustrezen načrt alarmiranja. Občine imajo svoje računice, ki so mogoče malo drugačne, kot računice zapriseženih operativcev. Dostikrat uporabijo ta društva za lažji dostop do občanov, uporabijo jih pa tudi za druga dela, ki niso strogo gasilska.
Tudi v naši občini je po nekaterih kriterijih preveč društev (šest na približno pettisoč prebivalcev). Bila so že razmišljanja o ukinitvi kakšnega slabo aktivnega društva, pa se čez čas pokaže, da se z zamenjavo generacij to spremeni. Prej slabo društvo postane zelo aktivno, druga pa po obdobju velike aktivnosti postanejo utrujena in malo zaspijo. (To je po mojem normalno, vse je podvrženo ciklom.)
Teh šest društev je točno toliko, kot je cerkva v občini. Tako mislim, da je tudi drugje dostikrat vzrok za nastanek društva potrebno iskati v zgodovinski povezanosti nekega okolja. Kako pa so (bile) te skupnosti velike (močne) se danes odraža tudi v moči (in velikosti) gasilskega društva.
Združevanje društev bi sicer na kratek rok prineslo nekaj pozitivnih učinkov na področju financ, dolgoročno pa se po mojem ne bi obneslo. Po mojem bi se iz pridruženega društva k matičnemu pridružil komaj vsak deseti operativec, ostali pa bi počasi pozabili na gasilstvo. V naši občini smo tak poizkus že imeli (po drugi svetovni vojni), ko so manjše vasi združevali z večjimi, so tudi pridružili manjše društvo kot četo k večjemu, a se to ni dobro končalo. Že po dveh letih se je pridružena četa ločila in ponovno zaživela kot samostojno društvo. (Manjše vasi pa so žal ostale le kot zapis na starih specialkah [natančnih vojaških zemjevidih])