Gasilcev ni na seznamu oprostitev! 
Celotno besedilo predloga zakona o davku na nepremičnine
http://e-uprava.gov.si/e-uprava/pridobi ... _id=129829
Trenutni predlog Zakona o davku na nepremičnine:
7. člen
(oprostitve)
(1) Davka se ne plačuje od nepremičnin, ki so:
1. - v lasti ali v uporabi tujih držav in jih te uporabljajo za opravljanje dejavnosti njihovih diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Republiki Sloveniji, pod pogojem vzajemnosti,
- v lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev, in jih ti uporabljajo za opravljanje dejavnosti njihovih predstavništev v Republiki Sloveniji, če tako določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Republiko Slovenijo,
- v lasti institucij EU v Sloveniji, in se uporabljajo za opravljanje njihove dejavnosti;
2. javno dobro;
3. varovalni gozdovi.
Še obrazložitev 7. člena:
K 7. členu:
S tem členom se določa zelo ozek nabor oprostitev. Načelno izhodišče zakona namreč je, da so z davkom obdavčene vse nepremičnine (široka davčna osnova), kar na drugi strani omogoča ohranitev relativno nizke davčne stopnje oziroma nizke ravni obdavčitve na posamezno nepremičnino ob zagotavljanju ustrezno visokih prihodkov občin iz tega vira. Predlagajo se oprostitve, ki so mednarodno primerljive. Mednarodne primerjave kažejo, da so najpogostejše oprostitve davka na nepremičnine vezane na rabo za javne namene ter za namene mednarodnih subjektov v skladu z mednarodnimi ali bilateralnimi pogodbami. V členu se predlaga, da se davka oprosti le za nepremičnine v uporabi diplomatskih, konzularnih in drugih mednarodnih predstavništev, če tako določajo mednarodne pogodbe, za nepremičnine, ki so javno dobro, ter za varovalne gozdove.
Načelno izhodišče, skladno z opredelitvijo sistema davka na nepremičnine, je, da se tako za potrebe določanja predmeta obdavčitve, zavezanca, kot tudi podatkov o nepremičnini, potrebnih za določitev davčne stopnje ali oprostitve, vedno upoštevajo podatki REN kot javne evidence o teh lastnostih. Tak pristop omogoča administrativno enostavnejšo odmero ter zagotavlja večjo preglednost sistema.
Pojem »javno dobro« je določen v različnih zakonih, med drugim tudi v zakonu o graditvi objektov, kjer je opredeljen pojem grajenega javnega dobra kot zemljišča, namenjena takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon oziroma predpis, izdan na podlagi zakona, in na njih zgrajeni objekti, če so namenjeni splošni rabi. Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih. Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno.
Sicer pa je pravna podlaga za zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, ki predstavlja temeljno nepremičninsko evidenco v Sloveniji, v kateri se evidentirajo objekti gospodarske javne infrastrukture, in sicer prometna infrastruktura (ceste, železnice, letališča, pristanišča), energetska infrastruktura (infrastruktura za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, toplotne energije, nafte in naftnih derivatov), komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija, odlagališča odpadkov), vodna infrastruktura, infrastruktura za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja in drugi objekti v javno korist (elektronske komunikacije), Zakon o urejanju prostora/ZUreP-1/ (Ur.l. RS, št. 110/2002 ( 8/2003 - popr.), 58/2003 ZZK-1, 33/2007-ZPNačrt, 108/2009-ZGO-1C, 79/2010 Odl.US: U-I-85/09-8, 80/2010-ZUPUDPP) in zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur.l. RS, št. 33/2007), 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010- ZUPUDPP).
LP Silvo
