Blizu pa je tudi dejanski vstop naše države (v tem
primeru Gasilske zveze Slovenije) v mednarodni projekt izdelave
interaktivnega
programa za šolanje gasilcev ob nesrečah z nevarno snovjo skupaj
s štirimi skandinavskimi
državami (Danska, Finska, Norveška in Švedska).
To je za našo državo zelo pomembno, saj se bo ICZR na Igu s tem
uvrstil na evropski zemljevid izobraževalnih centrov za področje
zaščite in reševanja, Gasilska zveza Slovenije pa se bo kot enakopravni
partner
pojavila v eminentni družbi s svetovno znanimi reševalnimi agencijami
omenjenih držav. To tudi pomeni, da bomo v vrhu razvoja te dejavnosti
v Evropi in posredno s prenašanjem teh dognanj v domače izobraževalne
programe v veliki meri izboljšali praktično in teoretično znanje
naših gasilcev.
Na Švedskem
so v 80ih letih pričeli z velikimi spremembami na področju praktičnega
usposabljanja gasilcev. Glede na razvoj požarne varnosti,
ki gre v vse večjo preventivo so opazili, da se število intervencij
in s tem povzročena škoda na srečo iz leta v leto zmanjšuje.
S tem seveda v nobenem primeru niso pričeli z zmanjševanjem
operativnih struktur,
saj kaj takega še dolgo ne bo možno, pa tudi širjenje operativne
gasilske dejavnosti na druga področja predvsem tehničnega
reševanja tega ne
dopušča, prej obratno. So se pa pojavile težave v nezadostni
usposobljenosti gasilcev za intervencije vseh vrst, saj je
bilo praktičnih izkušenj
iz leta v leto manj. Po drugi strani pa so intervencije tudi
zaradi dobrih preventivnih ukrepov postajale vse težavnejše
in s tem delo
gasilcev vse bolj nevarno. Odločitev odgovornih v Švedski reševalni
agenciji je zato bila, da se mora usposabljanje gasilcev čimbolj
približati dejanskim razmeram na intervencijah, saj se tako
v največji meri zagotavlja
pravilno in hitro posredovanje gasilcev takrat, ko jih skupnost
potrebuje. Tako so na vseh področjih gasilskega udejstvovanja
pričeli razvijati
praktične vaje tako, da so razmere že na vajah na moč podobne
dejanskim razmeram na intervenciji. Prav tako pa so v teoretičnem
delu izobraževanja
težili k čimbolj podrobni predstavitvi vseh strokovnih tem
tudi s praktičnimi poskusi, ki jih sicer umeščajo v teoretično
usposabljanje. Resnici
na ljubo so pri uresničevanju takega koncepta potrebovali kar
zajetna finančna sredstva, ki so jim bila tudi zagotovljena.
Kljub
temu pa
so se ves čas obnašali kar se da racionalno in iz tega so tudi
razvili sorazmerno cenene rešitve. Rezultat vseh teh prizadevanj
je recimo
znameniti ''hot fire trening'', ki se je razširil po vsem svetu
in pa usposabljanje gasilcev za posredovanje ob nesrečah
z nevarno snovjo,
kjer uporabljajo kot edini v Evropi prave kemikalije za usposabljanje.
Nekaj primerov realističnega praktičnega
usposabljanja
Požari
Poleg vročega treninga in pa osnovnih vaj notranjih napadov je
zanimiv tako imenovan ''pekel''. To je prostor katerega se postopoma
segreva tja do 300 stopinj Celzija. Gasilci v njem opravljajo
razne spretnostne vaje pod vedno večjo temperaturo. Prenašajo kake
elemente
iz enega konca na drugega, iščejo pravi ključ od ključavnice,
privijajo vijake in podobno. V prostoru je vedno bolj vroče in inštruktor
ugotavlja,
če gasilci pri določeni temperaturi še obvladajo svoje kretnje.
Postopek je varen saj lahko kadarkoli izstopiš ven.
Ali pa primer požara stanovanjske hiše. Požar je seveda pravi
in v notranjih prostorih resnično gori. Pripravljenih je veliko
različnih scenarijev tako glede:
- obsega požara(1 prostor, več prostorov)
- lokacije požara(klet, pritličje, etaža, stopnišče, streha…)
- števila ponesrečenih
- vzroka požara
Vse poteka realistično, recimo če je simuliran namerni požig
je tam tudi domnevni požigalec, ga mora vodja intervencije zaslišati,
prav tako pa kasneje ''policist'' vzame izjavo od vodje intervencije.
Vse poteka zares in pod budnim nadzorom inštruktorjev.
Tehnično reševanje
Zgodi se prometna nesreča in osebno vozilo zleti s ceste v zamrznjen
ribnik (pri minus 10 stopinj Celzija).V vozilu sta ostali 2
osebi katere je potrebno izvleči. 2 gasilca se ustrezno opremita
in iz
ledeno mrzle vode iz vozila izvlečeta ponesrečence (v tem primeru
lutke).
Nevarne snovi
V strojnici hokejske hale izhaja amonijak in potrebno je zatesniti
poškodbo na ventilu. Gasilci ustrezno zaščiteni vstopijo v
atmosfero v kateri je smrtna koncentracija, izvlečejo poškodovano
osebo, zatesnijo
poškodbo in prezračijo prostore.
No teh scenarijev bi lahko našteli še in še. Bistvo vsega je, da
se stvar pripravi tako, da so razmere resne in nevarne skoraj tako
kot
na pravi intervenciji. S tem se doseže, da gasilci zaupajo svoji
zaščitni obleki in da so izpostavljeni pravim nevarnostim.
Zanimivo je, da sodelujejo tudi igralci, ki igrajo, ponesrečene
osebe (če ni nevarno, drugače uporabljajo 50 kilogramske lutke),
povzročitelje nesreč, mimoidoče, očividce, panične ljudi… Največkrat
k sodelovanju
povabijo upokojence, ki se čez dan tako malo med sabo družijo
in obenem dobijo en res majhen honorar. Lahko pa so sodelujoči tudi
dijaki in
študenti medicine, ki jim je to neke vrste usposabljanje se pravi
dvojna korist.
Zaenkrat lahko samo upamo, da se bo sodelovanje na vseh prej naštetih
področjih nadaljevalo saj bo prenos določenih načinov realističnega
usposabljanja v naš sistem izobraževanja izboljšalo operativno
znanje naših gasilcev. Tudi v Sloveniji smo namreč v situaciji zmanjševanja
števila intervencij in pa povečevanja zalo zahtevnih intervencij.
