IDA AUER in INTERSPIRO ter svetilka MAG-LITE v vodi
Jure Dolinar

UVOD

Velikokrat je pogovor o izolirnih dihalnih aparatih nanesel tudi na vprašanje:
''Ali bi IDA nudil zaščito v primeru, da bi gasilca zalila voda?'' Ker je vprašanje dovolj pereče, sem se odločil, da v tej smeri naredim korak v upanju pravih odgovorov.

V začetku sem poskušal pridobiti odgovore, a sem naletel na povsem nepreverjene trditve različnih ljudi. No, vse kar sem izvedel je bilo to, da naj bi dihalni aparati INTERSPIRO zdržal nekje od 3 – 6 m globine, nato pa naj bi v masko začela udirati voda. To je bilo povedano tudi na skoraj vseh promocijah te dihalne naprave.

Vzporedno s testom IDA pa smo se odločili preizkusiti tudi svetilko MAG-LITE (rechargeble system). Pred samim testiranjem smo se pozanimali o možnosti vdora vode v samo svetilko. Ponovno nismo dobili točnih odgovorov glede vdora. Odgovore, katere smo dobili so bili predvsem v smeri, da je svetilka odporna predvsem na vlažne razmere, vsekakor pa ne za podvodne aktivnosti.

Preizkušanje smo pripravili fantje v okviru PGD. V ekipi smo sodelovali 4 člani in ena članica. Imeli smo tudi podporo GRČ (gasilsko reševalnega čolna).

POSTOPEK

V osnovi nas je zanimalo samo delovanje dihalne naprave v že prej omenjeni situaciji in zato smo napravo preizkušali v opremi, ki je primerna za potapljaške aktivnosti. Najprej smo se odločila za preizkus IDA znamke INTERSPIRO saj smo imeli za to napravo največ podatkov in smo okvirno že predvideli dogajanje naprave. Nato pa smo po istem postopku preizkusili še dihalno napravo znamke AUER.

Nadel sem si dihalni aparat, na sebi sem imel neoprensko obleko, plavuti, in nekaj kilogramov uteži. V vodi je bil prisoten en potapljač reševalec, ki bi lahko ustrezno posredoval če bi šlo kaj narobe. Spustil sem se s čolna v vodo in nato postopoma na dno reke.

IDA - INTERSPIRO

Ugotovili smo naslednje:

• dihanje je popolnoma normalno
• do uhajanja zraka iz maske ali pljučnega avtomata ni prišlo
• do uhajanja vode v notranjost maske ni prišlo (max. globina preizkusa 4,5m)
• imeli smo nameščen adapter (vmesnik) svežega zraka, ki ni predstavljal nobenega problema (pričakovali smo spuščanje vode prav tam)
• problem izenačevanja pritiska s pomočjo stiskanja nosnic ni možen (možnosti so naslednje: izenačitev na drug način ali zatesniti nosnici predenj nadenemo masko)
• pogled na okolico je popačen zaradi ''stekla'', ki nima ravne površine oziroma stranice (''steklo'' se prilagaja obrazu in popačenja smo pričakovali, saj imajo maske za takšno uporabo sprednje ''steklo'' ravno)
• poraba zraka normalna
• ...

Na sliki je reševalna maska REVITOX, mi pa smo uporabljali identično masko z navadnim pljučnim avtomatom in z dodanim adapterjem (vmesnikom) svežega zrak, ki je nameščen na sprednjem delu maske.

IDA - AUER

Ugotovili smo naslednje:

• samo dihanje je sicer normalno kljub naslednji alineji
• prišlo je do precej velikega izhajanja zraka iz spodnjega dela maske, kjer se nahaja nepovratni ventil (pod pljučnim avtomatom in govorno membrano), ki služil za odvod izdihanega zraka v atmosfero. Zrak ni enakomerno uhajal ampak je izhajanje zraka odvisno od položaja maske, kar je podobno kot pri pljučnemu avtomatu za potapljanje (oktopusu). (ob pogledu na dno reke je uhajanje največje, ob pogledu na površje je uhajanje najmanjše ali ga skoraj ni)
• do izhajanja zraka preko pljučnega avtomata ni prišlo
• do uhajanja vode v notranjost maske ni prišlo, kljub temu, da je zrak uhajal (max globina preizkusa 4,5m)
• problem izenačevanja pritiska s pomočjo stiskanja nosnic ni možen (možnosti so naslednje: izenačitev na drug način ali zatesniti nosnici predenj nadenemo masko)
• pogled na okolico je popačen zaradi ''stekla'', ki nima ravne površine oziroma stranice (''steklo'' se prilagaja obrazu in popačenja smo pričakovali)
• poraba zraka je zaradi nekontroliranega izhajanja zraka enormna, tako, da tlak v posodi precej hitro pada

MAG-LITE (rechargeble system)

V okviru tega smo testirali tudi svetilko MAG-LITE (rechargeble system). Pred samim testiranjem smo se pozanimali o možnosti vdora vode v samo svetilko. Ponovno nismo dobili točnih odgovorov.

Ugotovili smo:

• vdora vode vizualno nismo zaznali tudi ko smo svetilko temeljito posušili
• do manjšega vdora vode pa je prišlo na mestu kjer je stikalo za prižiganje, kar smo ugotovili šele po temeljitemu pregledu, ko smo svetilko razstavili ampak kljub temu do poškodb samih elementov svetilke ni prišlo
• sama svetilnost svetilke se je tudi pod vodo izkazala (za bolj točen podatek, bi morali izvesti nočni potop)

Svetilka je na vseh kritičnih mestih proti vodi zavarovana z oringi. Vsekakor je potrebno poudariti, da svetilka ni namenjena za podvodne aktivnosti. Nas je zanimala sama meja vzdržljivosti baterije, ker pa smo bili omejeni z globino reke do te meje nismo prišli. Smo pa s tem ugotovili, da je svetilka tudi delno odporna v primeru zalijta vode.

ZAKLJUČEK

Ob začetku zaključka naj najprej omenim, da smo imeli ob tem, ko smo preizkusili ti dve dihalni napravi vseskozi pred očmi dejstvo, da sama naprava ni namenjena podvodni dejavnosti ali potapljanju. Prav zato smo bili ekipa, ki bi v primeru česarkoli lahko pravilno in ustrezno ravnala.

Sedaj vemo, kaj sam IDA dopušča in kaj lahko od njega pričakujemo v ekstremnih situacijah. Preizkusili smo samo dve vrsti dihalnih naprav, dveh različnih proizvajalcev. Vsekakor bi bilo smotrno spoznati in primerjati še izolirne dihalne aparate drugih proizvajalcev v takšnih pogojih.

Iz same ugotovitve lahko razberemo, kaj smo ugotovili. Če pa napravi še med seboj primerjam, lahko povem naslednje. IDA Interspiro se je v dani situaciji bolje izkazal, IDA Auer pa je nudil manj popačeno sliko ob pogledu skozi vizir oziroma ''steklo'' (govorimo za dogajanje pod vodno gladino).

Da bi bila slika popolna smo medtem preizkusili tudi svetilko MAG-LITE (pod vodo), na koncu pa smo simulirali še padec v vodo osebe oblečene v zaščitno gasilsko obleko (IDA, čelada, zaščitna obleka, škornji, rokavice).

Glede uporabe svetilke v podvodne namene ne priporočam, za manjše globine pa se lahko svetilko ''obleče'' v posebno gumo, a kljub temu svetilka ni namenjena večjim globinam.

Gasilec, ki je ''padel'' v vodo, oblečen v zaščitno obleko, je kljub teži IDA bil na površju. Ko pa se je obleka popolnoma prepojila z vodo, je pozitivna plovnost prešla v minimalno negativno a izplavanje gasilca ni povzročalo nikakršnih težav.

Naj na koncu še enkrat poudarim, da vse naprave in pretmeti (IDA, svetilka, zaščitna obleka), ki smo jih preizkusili niso namenjeni striktno podvodni aktivnosti. Nikakor s temi ugotovitvami ne smemo dobiti občutka, da lahko sedaj uporabljamo kakšno od zgoraj naštetih stvari v vodi ali celo, da bi spremenili njen namen.

Naš namen je bil samo, preizkus naprav za možno ekstremno situacijo in večje zaupanje napravi.

Naj se še zahvalim in omenim vse sodelujoče:
Mateja Knaus, Miha Sever, Miha Bricelj, Gorazd Breskvar, Jure Dolinar

pripravil: Jure Dolinar